Kratka intervencija namestnika generalnega direktorja direktorata Evropske komisije za transport in mobilnost – Heralda Ruijtersa.

Herald Ruijters je na spletnem dogodku, ki je obeležil 130 let Radgonske proge in s pričetek kampanje za Murski most s podpisom Deklaracije za ta most, predstavil povezavo celovitega in jedrnega omrežja ter mobilnost, ki presega TEN-T [Trans-European Transport Network].

V omrežju MuraDravaProge za katerega se zavzemamo v MiRi, je trenutno 364 kilometrov železniških prog. Z izjemo koridorskih železniških povezav Slovenije z Avstrijo (mejni prehod Špilje) in Slovenije z Madžarsko (mejni prehod Hodoš) – na drugih obstoječih med-regionalnih progah ni čezmejnih povezav.

MiRi se zavzema za tri časovno enakovredne razvojne module: za ponovno vzpostavitev, tokrat več-funkcijskega mostu čez reko Muro na meji med Slovenijo in Avstrijo; za daljinske kolesarske poti ob obstoječih čezmejnih regionalnih progah v štirih državah, v Avstriji, na Hrvaškem in na Madžarskem ter v Sloveniji s hkratnim zavarovanjem prehodov čez te regionalne proge; in nenazadnje za obnovo in nadgradnjo obstoječih ter nekoč (po 2. svet. vojni) demontiranih železniških prog v regijah Mura in Drava v omenjenih štirih državah – vključno z vzpostavitvijo manjkajoče proge med Lendavo in Beltinci.

Radgonsko progo (nem. Radkersburger Bahn) —Špilje (nem.: Spielfeld Straß)—Radgona—Ljutomer, je zgradila »Družba Južne železnice«, v dveh delih. Prvi del med Špiljami in Radgono je bil odprt 1885. leta, drugi do Ljutomera potem 1890 leta. Ljutomer je bil sprva končna postaja te proge in brez povezave z drugimi progami vse do leta 1924, saj za časa Avstro-Ogrske monarhije ni bil železniško povezan ne z Ormožem, do proge —Pragersko—Čakovec—Kotoriba—Nagykanizsa— [1860], ne z Mursko Soboto, kjer je bila kasneje na ogrskem delu monarhije zgrajena proga —Hodoš—Murska Sobota [1907].

Zlata doba gradnje železnic v regijah rek Mura in Drava je potekala med 1857 in 1924, večinoma v času Avstro-Ogrske monarhije.

Konec 19. stoletja sta oba dela monarhije skorajda tekmovala kdo bo prej in zgradil več prog v regijah Mura in Drava. Oba dela monarhije sta očitno imela ključni interes povezati lastno središče, Dunaj in Budimpešto, z drugimi deli monarhije. Večino prog v teh regijah je sicer zgradila zasebna »Družba Južne železnice«, a to ni bila edina družba, ki je gradila proge na teh področjih.

V zapisu predstavljamo pet prog, ki so omogočale, da so bile regije rek Mura in Drava že daljnega 1924. leta bolje povezane kot dandanes. Zato predstavimo manjkajoče člene železniških povezav v teh regijah in predlagamo evropski čezmejni projekt štirih držav —Mura—Drava—Rails—.

Murski železniški most je bil zgrajen kot del Radgonske železniške proge med Špiljem in Ljutomerom že davnega 1890 leta.

Tipičen jekleni most je bil v uporabi vse do konca 2. svetovne vojne, ko ga je nemška vojska ob svojem umiku – minirala. Murski most torej ni več v uporabi že več kot 75 let.

V Murskem institutu za razvoj infrastrukture se zavzemamo za ponovno vzpostavitev in izgradnjo tega mostu, ki ima močen pomen ne le na trajnostno mobilnost za vse temveč tudi izjemno simboliko povezovanja regij ob rekah Mura in Drava.